ŠVEDSKA - TEDEN #7
Mobilnost se počasi približuje h koncu, zato me čakajo roki, ko moram svoje delo dokončati in predstaviti. Prav tako me čaka delo za študij doma, tako da imam popoldneve zapolnjene z razmišljanjem in raziskovanjem različnih člankov za diplomsko nalogo.
Odločila sem se, da ta teden opišem na kratko.
Z zaposlenimi se zelo dobro razumemo, v času kosila in odmorov (fika time) imamo priložnost poklepetati, se nasmejati,…
V ponedeljek smo po delu imeli vajo za nastop na Activinem praznovanju, ki se bo odvijal v četrtek. Lars in Johan sta me povabila, da z njima zapojem pesem, švedsko uspešnico izpred približno 20 let nazaj Dinga Linga Lena. Lars je pesem priredil in napisal besedilo za sodelavko in slavljenko Leno. Čeprav do sedaj znam samo osnove švedščine sem se uspela besedilo bolj kot ne naučiti na pamet s pomočjo audio posnetkov. Na vaji smo se zabavali in vedeli smo, da bo Lena presenečenja zelo vesela.
V torek sem imela intervju s predzadnjim udeležencem E., dekleta S. žal ta dan ni bilo. V načrtu sem imela, da bom intervjuje končala v tem tednu, a me žal še en čaka za naslednji teden. Raziskava napreduje precej počasneje, kot sem sprva mislila.
V sredo mi je Lars predlagal, kaj lahko še izboljšam, kaj lahko še vključim, da bo raziskava doprinos tudi zaključnemu poročilu, ki ga mora Activa napisati za njihove udeležence. Popoldne sem se odpravila v mesto, kjer so mi prijazno popravili dioptrijska očala. Kasneje sem se dobila z Larsom na kavici, v moji najljubši kavarni. Lahko rečem, da sem tu na Švedskem spoznala srčno in modro osebo, prijatelja Larsa. :)
V sredo sem se po pisanju raziskave (torej po službi) udeležila dogodka izmenjave Access barsov, kjer smo ustvarili super vzdušje. Prav tako se je takšno vzdušje nadaljevalo v četrtek, ko smo se po službi z vsemi zaposlenimi dobili v mestnem parku. Ko v Activi nekdo praznuje 40, 50, 60 let se vsi skupaj podružijo na večerji s programom, ki ga organizirajo sami. Prav občudujem jih kako se trudijo za skupne interese in kako pripadni so drug drugemu. Pripravili so program prijetnih iger najprej v parku, kasneje pa pripravili govore in točke za vsakega izmed slavljencev (tokrat so bili štirje). Ena izmed iger je bila ta, da je moral vsak napisati zabaven, nenavaden dogodek iz preteklosti, slavljenci so morali ugotoviti kdo je kaj napisal. Moj listek je pripovedoval o tem, kako sem svojo varuško zaprla na balkon, ko sem bila stara 2 leti. Ko so nas vse identificirali :) smo se razdelili v skupine. Slavljenka Marie se je v preteklosti učila opernega petje in njena naloga je bila, da s skupino zapoje operno pesem po izboru. Pripravili smo se na spontan nastop s pesmijo Caro mio ben (predvsem zabavno). Po programu smo se odpravili na večerjo v gostilno v starem mestnem jedru. Tam smo nastopili s točko Dinga linga Lena in vse navzoče zelo nasmejali. Na prakso sem vzela tudi nikona, svojega starega sopotnika in sem praznovanje ujela v večen spomin.
V petek sem ponovno obiskala kolege v Aniara centru, kjer sem izvedla 3 intervjuje za umetniški članek in fotografirala umetnine, ki so jih udeleženci naredili kmalu, ko so prišli v Aniaro in umetnine, ki so jih naredili danes po 2,3 letih obiskovanja umetniškega centra. Upam, da mi uspe primerjavo narediti kmalu, če ne pa ko pridem nazaj v Slovenijo. Sem precej zasedena s prvotno raziskavo o mobilnosti, tako da mi časa malce primanjkuje. Zvečer sem se pripravljala za potep po Gothenburgu – drugem največjem mestu, ki se nahaja na švedski zahodni obali.
Uživala sem v raziskovanju Gothenburga, prav tako je sodelovalo tudi vreme, vsaj drugi dan. V soboto sem si z Anando; študentko, ki je prav tako tu na praksi in klinično psihologinjo Kelly iz Avstralije ogledala divjo, zahodno obalo. Z ladjico smo se odpravile na otok Branno.
Naslednji dan pa sem si ogledala še mestne znamenitosti in čudovite parke, v neokrnjeni naravi sredi mesta. Vzdušje mesta je bilo precej poletno in živahno.
Malce utripa si lahko pričarate ob ogledovanju fotografij.:)
Odločila sem se, da ta teden opišem na kratko.
Z zaposlenimi se zelo dobro razumemo, v času kosila in odmorov (fika time) imamo priložnost poklepetati, se nasmejati,…
V ponedeljek smo po delu imeli vajo za nastop na Activinem praznovanju, ki se bo odvijal v četrtek. Lars in Johan sta me povabila, da z njima zapojem pesem, švedsko uspešnico izpred približno 20 let nazaj Dinga Linga Lena. Lars je pesem priredil in napisal besedilo za sodelavko in slavljenko Leno. Čeprav do sedaj znam samo osnove švedščine sem se uspela besedilo bolj kot ne naučiti na pamet s pomočjo audio posnetkov. Na vaji smo se zabavali in vedeli smo, da bo Lena presenečenja zelo vesela.
V torek sem imela intervju s predzadnjim udeležencem E., dekleta S. žal ta dan ni bilo. V načrtu sem imela, da bom intervjuje končala v tem tednu, a me žal še en čaka za naslednji teden. Raziskava napreduje precej počasneje, kot sem sprva mislila.
V sredo mi je Lars predlagal, kaj lahko še izboljšam, kaj lahko še vključim, da bo raziskava doprinos tudi zaključnemu poročilu, ki ga mora Activa napisati za njihove udeležence. Popoldne sem se odpravila v mesto, kjer so mi prijazno popravili dioptrijska očala. Kasneje sem se dobila z Larsom na kavici, v moji najljubši kavarni. Lahko rečem, da sem tu na Švedskem spoznala srčno in modro osebo, prijatelja Larsa. :)
V sredo sem se po pisanju raziskave (torej po službi) udeležila dogodka izmenjave Access barsov, kjer smo ustvarili super vzdušje. Prav tako se je takšno vzdušje nadaljevalo v četrtek, ko smo se po službi z vsemi zaposlenimi dobili v mestnem parku. Ko v Activi nekdo praznuje 40, 50, 60 let se vsi skupaj podružijo na večerji s programom, ki ga organizirajo sami. Prav občudujem jih kako se trudijo za skupne interese in kako pripadni so drug drugemu. Pripravili so program prijetnih iger najprej v parku, kasneje pa pripravili govore in točke za vsakega izmed slavljencev (tokrat so bili štirje). Ena izmed iger je bila ta, da je moral vsak napisati zabaven, nenavaden dogodek iz preteklosti, slavljenci so morali ugotoviti kdo je kaj napisal. Moj listek je pripovedoval o tem, kako sem svojo varuško zaprla na balkon, ko sem bila stara 2 leti. Ko so nas vse identificirali :) smo se razdelili v skupine. Slavljenka Marie se je v preteklosti učila opernega petje in njena naloga je bila, da s skupino zapoje operno pesem po izboru. Pripravili smo se na spontan nastop s pesmijo Caro mio ben (predvsem zabavno). Po programu smo se odpravili na večerjo v gostilno v starem mestnem jedru. Tam smo nastopili s točko Dinga linga Lena in vse navzoče zelo nasmejali. Na prakso sem vzela tudi nikona, svojega starega sopotnika in sem praznovanje ujela v večen spomin.
V petek sem ponovno obiskala kolege v Aniara centru, kjer sem izvedla 3 intervjuje za umetniški članek in fotografirala umetnine, ki so jih udeleženci naredili kmalu, ko so prišli v Aniaro in umetnine, ki so jih naredili danes po 2,3 letih obiskovanja umetniškega centra. Upam, da mi uspe primerjavo narediti kmalu, če ne pa ko pridem nazaj v Slovenijo. Sem precej zasedena s prvotno raziskavo o mobilnosti, tako da mi časa malce primanjkuje. Zvečer sem se pripravljala za potep po Gothenburgu – drugem največjem mestu, ki se nahaja na švedski zahodni obali.
Uživala sem v raziskovanju Gothenburga, prav tako je sodelovalo tudi vreme, vsaj drugi dan. V soboto sem si z Anando; študentko, ki je prav tako tu na praksi in klinično psihologinjo Kelly iz Avstralije ogledala divjo, zahodno obalo. Z ladjico smo se odpravile na otok Branno.
Naslednji dan pa sem si ogledala še mestne znamenitosti in čudovite parke, v neokrnjeni naravi sredi mesta. Vzdušje mesta je bilo precej poletno in živahno.
Malce utripa si lahko pričarate ob ogledovanju fotografij.:)
