ŠVEDSKA - TEDEN #5
#1
Ponedeljek, praznik dela in prost dan. Nedeljsko kresovanje je še kako pripomoglo k otoplitvi in pravi pomladi. Čez dan je bilo cca 18 stopinj celzija, kar je bilo v primerjavi s prejšnimi dnevi 5 ali več stopinj topleje. Prav pasalo se je nastavljat žarkom ob dopoldanski kavici. Po dobrem kosilu sva se (zares) odpravila v Noro, eno izmed najbolj ohranjenih lesenih mestec na Švedskem. Tam je bila leta 1856 postavljena prva tirna železnica na Švedskem. Mislila sva, da bova potrebovala več časa za ogledovanje, ampak ker je mesto tako majhno sva ga počez prehodila v slabih 30minutah. Sodelavci s prakse so mi svetovali domači sladoled v Nori (Nora Glass), ki ima tradicijo že skoraj 100 let. Imela sva srečo, saj sladoledarno vsako leto odprejo na prvi maj in zaprejo konec avgusta. Preden sva dobila sladoled, sva v vrsti čakala sigurno 15min, ker je prišlo toliko ljudi na prvi sladoled. Vsak dan imajo samo tri okuse, ki jih menjajo, najbolj znana sta lešnik in vanilija, zraven teh dveh sva poskusila še kokos s čokolado. Res je bil okusen, še posebej s čokoladnim prelivom.
Vse hiše v mestu so bile lesene, večinoma v rdeči barvi. Rdeča barva zato, ker je v preteklosti snov (rdeče barve) veljala za najbolj trpežno, varovala naj bi hišo pred vsemi vremenskimi razmerami. Po ogledu mesta sva se ustavila ob jezeru, kjer je bilo tako mirno ozračje, stran od vsega. Namestila sva se v krošnjo mogočnega drevesa nad jezerom in uživala.:)
#2
Spet v delovni dan, spočita in polna energije po super vikendu. V službi sem med odmorom (vsak dan med 9-9:30) spoznala novo zaposleno, ki je stara 26 let. Nadomestila bo sodelavca Danila, ki gre za 4 mesece na očetovski/ porodniški dopust. Švedska je država, ki spodbuja, da sta oba starša prisotna v prvih mesecih otrokovega rojstva in si oba lahko vzameta porodniški dopust. Sam izbereš za koliko časa, je pa potem seveda odstotek plače nižji. To se mi zdi velika prednost, da se zavedajo, kako pomemben je normalen otrokov razvoj, ki vključuje prisotnost obeh staršev. Statistično Švedi spadajo med enega najbolj enakopravnih narodov na svetu. O tem smo se s sodelavci pogovarjali in pravijo, da na splošno to res drži, se pa vseeno čuti razlika v vsakdanjem življenju; npr. kakšna je vloga ženske in kakšna moškega. Nova sodelavka mi je razlagala, da pereč problem predstavlja “idealna” podoba ženske v družbi. Ženska skrbi za otroka, kuha, telovadi, hodi v službo, pospravlja; na vseh področjih želi biti nadpovprečno uspešna. Kar pa po določenem času ni mogoče in zaradi stresa pride do izgorelosti.Popoldne sem se poglobila v temo seksualne enakopravnosti. Obiskala sem federacijo RFSL, ki se ukvarja z LGBT pravicami na Švedskem. Neprofitna organizacija je tu zelo razširjenja, imajo približno 30 poslovnih enot. Njihov glavni cilj je zagotoviti enake pravice vsakemu posamezniku ne glede na seksualno usmerjenost, spol.
Ta obisk mi je omogočila sodelavka Marie, saj ima njena hči v RFSL študijsko prakso. S šefom sta mi razložila kako poteka vključevanje homoseksualno usmerjenih (ali nasploh LGBT) ljudi v državo, v družbo… Veliko LGBT ljudi pride iz drugod, kot migrantje, ki so bili iz države izgnani ali pa se tam niso počutili sprejete. Po pripovedovanju je še vedno 11 držav na svetu, kjer so do LGBT ljudi tako kruti in nečloveški, da takšne ljudi doleti celo smrtna kazen (to sta npr. Uganda, Saudova Arabija, …). V to organizacijo se lahko včlani vsak LGBT posameznik in se udeležuje dogodkov, kot so čajanke, družabne igre, filmski večeri ipd. Migrantom pomagajo pri vsej papirologiji, jih usmerjajo in informirajo o procesu implementacije v državo. Na Švedskem so do LGBT normalno bolj odprti, vsi zakoni so zapisani v nedoločljivem spolu. Imajo možnost poroke, posvojitve otrok… V vseh zdravstvenih domovih lahko mladi do 25. leta dobijo brezplačne kondome, kontracepcijske tabletke,... Migrantje oz. prišleki imajo, ko pridejo na Švedsko na voljo brezplačen posvet in pregled glede spolnih bolezni. Tu so ljudje lahko svobodni in brezskrbni glede svoje usmerjenosti, na sploh ni toliko obsojanj in opazk.
Popoldne sva bila športno razpoložena, z Denisom sva pretekla 5km in se ustavila na zunanjem fitnesu.
Potem je sledilo urejanje bloga, kar mi vzame precej časa, zato si poskušam delo razdeliti vsaj čez vikend.
#3
Danes je dan potekal statično, za računalnikom. Končala sem s pisanjem transkriptov, sedaj pa čakam še 7 novih intervjujancev, ki pridejo to nedeljo nazaj iz Nemčije.
Popoldne sem imela priložnost lepotičenja.:D Na facebook se mi je prejšni teden prikazala sponzorirana objava Make up store-a iz Orebra. Dvajsetim kandidatkam nudijo make up- delavnico, brezplačno. Priložnosti sem se zelo veselila, še posebno trikov in nasvetov profesionalke. Na mojo prošnjo me je naličila v stilu vsakdanjega “look-a”, bolj naravno. Medtem ko me je ličila, sem lahko spremljala kaj počne, kako nanaša barve, zaupala mi je kar nekaj trikov. Po tretmaju sem bila zelo zadovoljna in si seveda kupila make up “priboljške”… Podarila mi je tudi bon za večerni make-up, tako da se že veselim ponovnega snidenja.
#4
Zgodaj zjutraj sem se z vlakom odpravila proti Hallsbergu, ker sem bila tam dogovorjena za intervju z eno izmed mentoric, učiteljic mladih, ki gredo na mobilnost v tujino. Dela na srednji šoli za gostinstvo in svoje dijake uči predmet kuharstvo. Pogovarjali sva se o spremembah pred in po mobilnosti, kaj je ona opazila kako so se njeni dijaki spremenili, ko so prišli nazaj iz tujine. Povedala mi je tudi o primerih posameznikov, s katerimi sem že imela intervju, tako da je bilo predano mnenje zelo koristno.
Po srečanju sem obiskala Activo-Hallsberg in nato še Aniara umetniški center. Tam sem se pogovarjala z udeleženci o vsakdanjih stvareh, o umetnosti: kot nekakšno druženje.
V Orebru sem bila zmenjena z Matsom, da mi predstavi svojo klientko 42-letno osebo P, ki dela priprave v restavraciji in je diagnosticirana z bipolarno motnjo tipa 2 (tip 2 pomeni manj nenadzorovanih dejanj v stanju manije). To srečanje je bilo zelo odprto, Oseba P je kljub občutljivi temi, brez nelagodja govorila o svoji izkušnji, o psihični motnji, ki jo spremlja. Najprej je Matsu zaupala, da se v restavraciji, kjer dela priprave na “pravo” delo, ne počuti dobro. Tu nima kotička, kjer bi se lahko umaknila oz. bila sama s svojimi mislili. Vedno mora biti nasmejana, pripravljena pomagati gostom. Veliko bi ji pomenilo, če bi lahko pomivala posodo, vendar imajo za to delo že nekoga drugega. Mats je seveda rekel, da jo razume in da bosta naslednji teden našla rešitev. Oseba P obiskuje svojo psihologinjo 1x tedensko, zdravi se s pomočjo vedenjsko kognitivne terapije in tablet. Pravi, da z zdravljenjem napreduje, da izvaja tehnike dihanja in čuječnosti tudi doma. Uporablja štiri vrste zdravil in sicer: antidepresive, pomirjevala, stabilizatorja razpoloženja litija ne prenaša, zato namesto tega jemlje zdravila proti epilipsiji za otroke (ki naj bi pri uravnavanju pomagal), zadnjega se ne spomnim. Razlagala je, da pri njej stanje manije traja lahko največ 2 tedna, stanje depresije pa približno 6 tednov. V stanju manije ima toliko energije, da ne more spati, več zapravlja v trgovinah, prisotna je želja po stalni zaposlitvi z nečim. V stanju depresije lahko spi tudi po 15 ur na dan, najraje se umakne stran od vseh… Pravi, da ji tablete in terapija pomagata, da ni več toliko ekstremov, kot jih je bilo prej. Zaželela sem ji vse dobro in ji bila hvaležna za deljenje izkušnje z menoj.
Popoldne sva praznovala Denisov rojstni dan z najboljšim kosilom in torto. Tudi z darilom sem zadela v piko- juhu. Čez dan je bilo 22 stopinj, tako da sva prav uživala na sončku…
#5
Dan v službi je minil brez posebnosti, s prepisovanjem zadnjega intervjuja. Sodelavci so mi predlagali švedski film, uspešnico z naslovom The 100-year old man, who climbed out the window and disappeared. Žal ga na Netflixu nisva našla, ga pa sigurno pogledam, ko se vrnem nazaj v Slovenijo. Tu so namreč Partis in podobne strani zaščitene in ne delujejo.
#6 in #7
Čez vikend sva se naužila narave in svežega zraka, se s kolesi odpravila do mesta…
... in našla perfektno klop za naju, ki jo lahko vidite na sliki zgoraj.;)
